Siddharta Crnobelo
Le temna senca mimo vozi.
Le skrit obraz zvoni, ko mene ni.
Noben ne ve, kam on zahaja.
Noben ne ve, s čim jo zavaja.
A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?
Neznan obraz visi na steni.
Plavi lasje, ki niso njeni.
Naj eden hitro me zgrabi.
Naj eden črno ven izvabi.
A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?
Vzamem belo .....na steno,
pristavim les, okvir, čisto ob njej.
Krivijo..... se roke na njem,
v črnino zre, zre...
..... pribijem mu dlan v tla
kreten sam si kriv, zdaj vidiš kdo jebat zna,
naj svet odpre oči mi takoj, ko bodo dnevi zame svetli...
A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?
