Siddharta Keltvek
Junak jezdi v daljavo
v boj za svoje ljudi,
mala deklica žalostno,
poje v zadnji pozdrav,
saj ne ve,
kdaj mu spet pade v objem in ne ve
ali sploh še v tem življenju, o le
glej mladi bojevnik,
razum naj vodi pogum,
mlaj je poslednja luč pred
viharjem kopij in ostrih sekir,
v zraku lebdijo imena za plen,
sliši se prvi nemir...
Junak se je vlegel
na zemljo polno krvi,
sama deklica s sklonjeno
glavo nosi cvetove v spomin,
skrivljeno jeklo počiva na tleh,
konec je vsega in konec vseh...
