Adi Smolar Kompleksomanija
Na smrt sem se prestrašu
Ko prvič sem spoznal
Da dolga suha prekla iz otroka sem nastal
In da moj velik nos bolj krivo se drži
In frizura moja vse povprek štrli
Madonca, saj sem grši
Kot zvonar v Notre Dame
Me nobena ženska marala ne bo!
Pa sem zastokal:
O, mama, kaj naj nardim
O, mama, kaj naj nardim
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim
Kako le kompleksov se znebim?!
Prijatelj mi je djal:
Je s tabo v redu vse in prav
Poglej ta špeh, ki name se z leti je nabral
In pleša mi ratuje, se preveč znojim
Ko je najmanj treba, pa na vso moč zardim
Madonca, saj sem grši
Kot zvonar v Notre Dame
Me nobena ženska marala ne bo!
Pa sva oba zastokala:
O, mama, kaj naj nardim
O, mama, kaj naj nardim
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim
Kako le kompleksov se znebim?!
Prisedu je prijatelj, je dejal:
Čist v redu sta oba
Poglejta raje mene, mene reveža
Ušesa mi štrlijo, zobje vsi krivi so
Najhuj pa je, da spadam med pigmejsko nacijo
Madonca, saj sem grši
Kot zvonar v Notre Dame
Me nobena ženska marala ne bo!
Pa smo vsi trije zastokali:
O, mama, kaj naj nardim
O, mama, kaj naj nardim
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim
Kako le kompleksov se znebim?!
Tri ure smo ga pili
Vsak v mračne misli ujet
Potem pa smo počasi k sebi prišli spet
Opazoval smo ženske, to bil je šele hec
A veste, na konc koncev je luštno biti dedc
Ženske so še slabše, čist vsaki kaj fali
Se bo za vsacga našla kakšna
Lahko smo brez skrbi!
Takrat so pa ženske zastokale:
O, mama, kaj naj nardim
O, mama, kaj naj nardim
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim
Kako le kompleksov se znebim?!
Kako le kompleksov se znebim?!
